Jane’s Walk 2017


Prezrti prostori mesta, 2. del

Jane's Walk 2017

Jane’s Walk 2017: Route

Letos se bomo že petič v okviru svetovne globalne akcije urbanih sprehodov Jane’s Walk srečali na mariborskem Ezl eku in se podali na ogledovanje prezrtih predelov mesta, ki so skriti, prekriti, zaraščeni. Stanja, v katerem so se znašli, si res ne zaslužijo. Ulični kareji s specifično prostorsko identiteto, ki se nahajajo severno od starega mestnega jedra, so zelo značilni za mesto Maribor. Strnjeni nizi večstanovanjskih zgradb so bili večinoma zgrajeni še v 19. stoletju oziroma v prvi polovici prejšnjega stoletja.

Pročelja objektov, tako neoklasicističnih, secesijskih, modernističnih in mnogih drugih dokaj kvalitetnih arhitekturnih prvin, zastirajo neurejeno notranjost in naravnost kličejo po prenovi, saj vsebujejo dragoceno, tako kulturno kot tudi naravno dediščino.

Zbirno mesto in pričetek sprehoda bo v soboto, 6. maja, ob 11. uri pri “Ezl eku” (Astoria na Grajskem trgu), od koder se bomo napotili proti severu po Grajski ulici preko Maistrovega trga proti Krekovi ulici (1. kare: obisk dveh dvoriščih), pot bomo nadaljevali po Tyrševi proti Mladinski (2. kare: ogled enega kareja z več dvorišči). Naslednji bo 3. kare, v katerega bomo vstopili z Ulice heroja Staneta in izstopili na Aškerčevi. Pot nadaljujmo po Aškerčevi, kjer vstopimo v 4. kare in izstopimo na Cankarjevi. Preko 5. kareja, ki se nahaja med Cankarjevo, Aškerčevo, Kersnikovo in Maistrovo bomo pot nadaljevali proti neugledni pa vendar tako dragoceni »Mali tržnici«, ki potrebuje močno “dozo infuzije” in nege bližnjih sosedov, da bi preživela. Preko parka Borisa Kidriča se bomo napotili proti kolodvoru ter se pričeli vračati na začetno točko našega sprehoda kar naravnost po prvi moderni mestni vpadnici ‒ Partizanski cesti (včasih Tegetthofstrasse, pa tudi Aleksandrova cesta), ki je v zadnjih letih postala popolnoma degradirana, opustošena in popolnoma neprimernih vsebin.

Vodja sprehoda: arhitektka in urbanistka Vesna Rebernak


In kdo je bila legendarna Jane Jacobs, ki bi letos praznovala svoj 100-ti rojstni dan?! V knjigi Umiranje in življenje velikih ameriških mest (1961) je urbanistka in aktivistka ostro kritizirala modernistično urbanistično planiranje petdesetih kot odgovorno za zaton mnogih mest in sosesk širom po Ameriki, ki premalo upošteva človeka. Jane Jacobs pa je nasprotno zagovarjala način življenja v skupnostih z vsemi svojimi kompleksnimi plastmi in organskim urbanim utripom mesta, z optimalno gostoto poselitve, kjer mešana raba prostora osmišlja ulice tekom celotnega dneva in so ulice/ kareji čim krajši in čim bolj prehodni, skratka da je omogočena čimvečja interakcijo prebivalcev v prostoru. Naklonjena je bila zgradbam različnih starosti in karakterja, znana sta njena reka:

“Stare zgradbe velikokrat potrebujejo nove ideje/vsebine.” (Old buildings often need new ideas.)

“Mesta nudijo vse vsem le takrat, ko so soustvarjana od vseh.” (Cities have the capability of providing something for everybody, only because, and only when, they are created by everybody.)